Ljubljanska univerza razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2025

Ljubljanska univerza je danes ob začetku tedna univerze razglasila 11 najodličnejših raziskovalnih dosežkov raziskovalk in raziskovalcev.

Prejemnikom priznanj je čestital tudi rektor Gregor Majdič, ki je poudaril, da je delo raziskovalcev ključno za krepitev ugleda univerze in napredek družbe.

S svojim znanjem, ustvarjalnostjo in vztrajnostjo vsak dan dokazujete, da je raziskovanje veliko več kot samo poklic. "Je način gledanja na svet," je v nagovoru dejal Majdič.

Astrofiziki so preučevali galaksijo - "kresničkino iskro"

Priznanje so prejeli avtorji s Fakultete za matematiko profesorica Maruša Bradač, raziskovalec Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič, ki so podrobno preučili galaksijo Firefly Sparkle (kar bi lahko prevedli kot "kresničkina iskra") , o čemer smo poročali v članku Slovenci sodelovali pri prelomnem odkritju: kako so nastale prve galaksije.

Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v to, kako so se oblikovale prve strukture v vesolju.

Kemiki so razkrili, kako so dišale staroegipčanske mumije

Univerza je nagradila tudi dosežek raziskovalne skupine pod vodstvom Matije Strliča s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Slednja je analizirala vonj staroegipčanskih mumificiranih teles. Kot so razkrili, imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah.

Tudi o tej raziskavi smo poročali v članku: Kakšen vonj imajo mumije? Odgovor odkrili tudi slovenski raziskovalci

Priznanje za kemijski dosežek - ohranjanje neobstojne spojine

Raziskovalci s Fakultete za matematiko in fiziko, Pedagoške fakultete in Instituta Jožef Stefan (IJS), so prejeli priznanje za raziskavo, v kateri poročajo o tem, da jim je uspelo zaščititi neobstojni organski radikal (C59N) na način, da je ohranil svoje ključne lastnosti.

Pod raziskavo se kot vodilni avtor podpisuje Dean Cvetko.

Odgovorna podjetja so tudi finančno uspešna, kaže nagrajena raziskava

Nagrajenec Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete je v seriji člankov obravnaval povezavo med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij.

Ugotovitve potrjujejo, da finančna uspešnost podjetij dolgoročno ni ločljiva od ESG odgovornosti, ne glede na trg, obliko lastništva.

Odkritja, ki spreminjajo svet

Raziskovalke in raziskovalci UL s področja psihologije, naravoslovja in računalništva so si nagrado prislužili z raziskavo učinkov različnih vrst samoregulacijskih opor na učenje naravoslovja s hipermedijo.

Ugotovitve so pomembne, ker pomagajo razvijati bolj učinkovita in personalizirana digitalna učna gradiva.

Raziskovalca s Fakultete za matematiko in fiziko in IJS Aljaž Kavčič ter Matjaž Humar pa sta skupaj s sodelavci z Instituta Max Planck raziskala nastavljivo ustvarjanje prepletenih fotonskih parov v tekočem kristalu.

Raziskava je pomemben prispevek na interdisciplinarnem preseku kvantne mehanike in fizike mehkih snovi najvišjega svetovnega ranga.

Raziskovalci s Fakultete za farmacijo so skupaj s sodelavci z Veterinarske fakultete, Kemijskega in Onkološkega inštituta ter v sodelovanju s partnerji z Univerze v Nandžingu na Kitajskem razvili večtarčno učinkovino, pleiotropno predzdravilo za Alzheimerjevo bolezen.

Andrej Lavrič, Boštjan Batagelj in Matjaž Vidmar s Fakultete za elektrotehniko so prejemniki priznanja za razvijanje merilnika faznega šuma z dvovlakenskim elektrooptičnim kasnilnim vodom.

Matej Klemenčič in Katra Meke s Filozofske fakultete pa sta v letu 2025 predstavila rezultate večletnega raziskovalno-razstavnega projekta Barok v Sloveniji, ki bistveno spreminjajo pogled na umetnostno dogajanje v 17. in 18. stoletju.

Priznanje so si prislužili tudi raziskovalci pod vodstvom Metke Lenassi z Medicinske fakultete, ki so v svojem raziskovalnem prispevku z najsodobnejšimi metodami prvič opisali krvne zunajcelične vezikle kot obetavne v diagnostiki.

Raziskovalci Fakultete za šport pa so preučevali, ali intermitentna eksogena ketoza (IEK) - uživanje ketonskih monoestrov v rednih intervalih - vpliva na telesno zmogljivost v zgodnji fazi aklimatizacije na visoki nadmorski višini. Ugotovili so, da IEK v tem obdobju nima ergogenega učinka, saj ne izboljša telesne zmogljivosti.

Kot slavnostna govornica je nastopila Jasmina Šepetavc s Fakultete za družbene vede, letošnja prejemnica ERC projekta za začetek samostojne kariere. V svojem govoru je poudarila interdisciplinarnost raziskovanja, poroča STA.